Tudi ta razred, kot mnogo drugih, je Jože Žnidaršič fotografiral ob zaključku šolskega leta na športnem igrišču ob šolski stavbi, kjer so obiskovali pouk učenci od 5. do 8. razreda osemletke. Nekoč je bila tu nižja gimnazija, danes pa so v novi stavbi stanovanja in v pritličju nekaj manjših lokalov. Številnemu razredu, 33 učencev, je bil razrednik učitelj Lado Furlani. Med njimi je bilo pet učencev iz Starega in Novega Kota (Marija Miklič, Irena Kovač, Francka Cimprič, Ivanka in Ivan Mavrin), ki so tu nadaljevali šolanje po ukinitvi šole v Novem Kotu. V šolo in domov jih je vozil avtobus. Za učenci na levi strani je šola, za njo pa stoji stavba, kjer so bile takrat v pritličju trgovina s prehrano, lekarna in trgovina s tekstilom. Zgoraj so bila takrat in danes stanovanja. V ozadju je viden veličasten spomenik padlim žrtvam NOV na Ulaki, stavbe na desni, kjer je bil nekoč sedež Občine Loška dolina, pa ni več.
Lado Furlani (1901 – 1991) je bil tudi moj zborovodja in učitelj glasbenega pouka. Včasih nas je pazil tudi pri učnih urah v internatu. Spominjam se prijaznega, čokatega, sivolasega moža z modrimi očmi in širokim nasmehom. Pri pevskih vajah nas ni klical z našim imenom, ampak smo bile vse Mice (Mica poslušaj! Mica odpiraj usta …). Ta vzdevek je bil ljubkovalen. Nikoli ni bila nobena užaljena, saj smo vedele, da se v tem tršatem možu skriva dobro srce. Pozimi smo se pri vajah vse stiskale okoli peči. Zaradi slabega zraka sem omedlela in si ob vratcih peči strgala hlače. Furlani je poskrbel, da je po učilnici zavel sveži zrak in drama se je spremenila v komedijo. Tisto zimo sem preživela v zakrpanih hlačah, ker za nove ni bilo denarja. V službo in po opravkih se je vozil s kolesom. Na kolesu sem ga videvala tudi v njegovih starejših letih, ko je bil že upokojen.
V Loški dolini smo ga imeli za svojega, čeprav je bil po rodu iz Štandraža pri Gorici.
Učiteljišče je končal v Ljubljani. Učiteljeval pa je v Logatcu, na Blokah, v Starem trgu in kar trinajst let na Gorenjem Jezeru. Na šolskem vrtu v Iga vasi je bil nekoč zelo lep sadovnjak. Še v času mojega učiteljevanja v Iga vasi so vrt krasile lepe stare jablane, ki so vsako leto bogato obrodile. Učitelj Lado Furlani pa je na tem vrtu poučeval odrasle teoretično in praktično, kako uspešno gojiti sadno drevje (sajenje mladih drevesc, obrezovanje in pomlajevanje sadnega drevja, zaščita pred škodljivci in boleznimi z naravnimi sredstvi). Zaradi delovanja proti okupatorju so ga Italijani aretirali in obsodili na trideset let zapora. Kazen je prestajal v Parmi in na prisilnem delu v koncentracijskem taborišču v Nemčiji. Njegova kalvarija se je končala leta 1945 po kapitulaciji Nemčije. Po vojni je bil ravnatelj slovenskega dijaškega doma v Trstu, leta 1954 pa se je vrnil v Loško dolino, kjer je poučeval do upokojitve leta 1966.
Bil je vsestranski kulturni delavec in funkcionar – učitelj, zborovodja, pevec, igralec in režiser. Pred vojno je bil član sokolskega društva in deloval v amaterskem gledališču ali telovadnem društvu in zborovskem petju. Tudi po vojni je bil zelo dejaven izven šole. V zboru DPD Svoboda je bil pevec, zborovodja, igralec in režiser.
Za delo na kulturnem področju je bil odlikovan s Srebrnim priznanjem OF in Plaketo Milčinskega.

- Na klopci sedijo: Ida Truden, Vlasta Kočevar in razrednik Lado Furlani.
- Vsredini stojijo: Vida Habieht, Danica Modic, Jožica Mihelčič, Sonja Plos, Jelka Petrič, Ljuba Baraga, Majda Almajer, Marija Miklič in Irena Kovač.
- Zadnja vrsta: Peter Turšič, Jože Mlakar, Franc Špeh, Franc Mlakar, Miro Jurjevčič, Franc Maček in Anton Žnidaršič.

- Sedita Vida Zigmund in Ivanka Mavrin.
- Srednja vrsta: Majda Rupnik, Marta Zalar, Francka Cimprič, Marica Mlakar, Nuša Urh, Anton Mihelčič in Ivan Mavrin.
- Zadaj stojijo: Marjan Ule, Janez Baraga, Vinko Truden, Jože Turk, Janez Mihelčič in Milan Levec.
Viri:
- Sonja Lipovac, Irena Furlani, Lado Furlani
Kraj: Stari trg
Datum: šolsko leto 1963/64
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Sonja Lipovac
Skenirano: 13. 10. 2021
Oblika: kopija fotografije