Fantje nismo imeli spominskih knjig. Pa tudi če bi jih imeli, se do danes ne bi ohranile.
Stran iz Božine spominske knjige
Predvsem punce so večer pred prvim dnem začetka šole še enkrat preverile, ali je med vso šolsko kramo v torbi tudi SPOMINSKA KNJIGA. Na to so bile pozorne predvsem tiste, ki so med počitnicami v knjigo pridobile zapise na novo spoznanih prijateljev in nekatere tudi nove osvajalce.
Čeprav je bila spominska knjiga namenjena temu, da je v njej vpisanih čim več prijateljev oziroma tistih, do katerih je imela lastnica posebne simpatije, pa je postala v trenutku, ko si vanjo nekaj narisal in zapisal tudi neke vrste skrivni dokument, v katerega je kasneje lahko vpogledal le posebej izbran firbec ali zaupnik. Skratka taka knjiga je bila lahko knjiga spominov, ali pa kot tajni dokument. Odvisno kdo in kakšno sled je v njej pustil in komu je lastnica zaupala, ali pa hotela pri nekom vzbuditi fovšijo.
Lahko pa je lastnica koga tudi prizadela, če je javno objavila, da je list z njegovim zapisom iz tiste knjige strgala.
Spomnim se, da sem v eno takih knjig narisal res lepo vrtnico in spesnil par srčnih kitic. Punca je zardela, se zapeljivo nasmehnila in vsa očarana rekla: “Uf tega pa ne smem nikomur pokazati, sploh pa ne mami, ampak sošolki, ki sedi poleg mene pa bom”.
Naslednji dan je že pred prvo uro pol šole vedelo, v katero je Frenk zaljubljen.
Prispevek je napisal Franc Zabukovec – Bunkar.
Kraj: Nova vas (knjiga), Stari trg (zgodba)
Datum: 1970, 1963
Avtor: Miloš Toni
Zbirka: Boža Toni
Skenirano: 2. 9. 2024
Oblika: risba